Del potoka Tojnica je bil po požaru v Kemis-u v maju 2017 močno onesnažen. Takojšnji ukrepi, ki jih je Kemis zvedel skupaj s podjetjema VGP Drava ter Hidrotehnik, so preprečili obsežnejše onesnaženje Ljubljanice. Kemis je v skladu z veljavno zakonodajo izdelal in realiziral sanacijski program, ki ga je v dopolnilni odločbi potrdila Agencija RS za okolje. Na osnovi te dopolnilne odločbe je Kemis saniral Tojnico tako, da je izločil onesnažen sediment v dolžini približno 180 metrov, izkopal in nadomestil onesnaženo zemljino na mestu prelitja onesnaženih požarnih voda ter pokril stroške obširnega monitoringa v letu 2018 in ,kljub razveljavitvi dopolnilne odločbe, tudi monitoringa v letu 2019.
Monitoring so izvajali strokovnjaki iz Biotehniške fakultete (BF), Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS). Glavna naloga monitoringov je bilo ugotavljanje uspešnosti sanacije in sicer tako, da se je primerjala onesnaženost vode, sedimenta ter prisotnost rastlinskih in živalskih vrst (alge, rastline, raki, ribe) pred mestom onesnaženja pri Kemisu (gorvodno od Kemis-a) in mestom, ki je dolvodno od Kemisa in je bil po požaru onesnažen. Primerjava rezultatov monitoringa je pokazala, da je onesnaženost vode, sedimenta in prisotnost rastlinskih ter živalskih vrst na lokacijah pod Kemisom približno enaka kot je gorvodno od Kemisa. To dokazuje, da je bil postopek sanacije potoka Tojnica pravilno izbran ter strokovno izveden.
Iz poročila Biotehnične fakultete (december 2019), ki je izvajala monitoring Tojnice z makrofiti in bentoškimi nevretenčarji, je razvidno, da je ekološko stanje odseka potoka, kjer se je izvajala sanacija primerljivo z ekološkim stanjem potoka gorvodno od Kemisa. Celotno ekološko stanje pa se je v letu 2019 glede na leto 2018 izboljšalo. Hidromorfološko stanje vodotoka Tojnica sicer ostaja slabo, kar pa ni povezano s sanacijskimi ukrepi takoj po požaru (odstranjevanje mulja) ampak s splošno degradiranostjo struge in kopnega zaledja.
Iz zaključnega poročila Nacionalnega inštituta za biologijo (oktober 2019), ki je izvajal monitoring alg rečnega dna, je razvidno, da je naravna obnovitev na območju izlitja požarne vode dosegla referenčno vrednost gorvodno od Kemisa.
V zaključnem poročilu Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (oktober 2019) je zapisano, da preiskave vod na merilnih mestih Tojnica pri obratu Kemis, Tojnica na dolvodni lokaciji (Pot na Tojnice 39) in Ljubljanica pri Ribiškem domu kažejo dobro kemijsko stanje vode. V vzorcih rib pa sta bila v letih 2018 in 2019 presežena OSK (okoljski standardi kakovosti) za živo srebro in bromirane difenil etre na vseh merilnih mestih, kar pa se ugotavlja za večino merilnih mest po Sloveniji in zato izmerjenih vrednosti ni verodostojno pripisovati posledicam požara. OSK v ribah je bil v Ljubljanici presežen tudi pred požarom v Kemisu. Tu je pomembno poudariti, da je mejna vrednost za uživanje rib bistveno višja (npr. za živo srebro v ribah je okoljski standard kakovosti 20 ug/kg, medtem, ko je mejna vrednost živega srebra za uživanje rib 500 ug/kg). Ostali parametri, ki so jih merili v ribah in rakih, pa so nižji od predpisanih mejnih vrednosti. NLZOH je meril tudi ekološko stanje vode glede posebnih onesnaževal. Ekološko stanje glede splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti (merjenje biološke potrebe po kisiku in nitrati) je bilo za obdobje julij 2018 – oktober 2019 na vseh treh merilnih mestih ocenjeno za zmerno, za parameter nitratov pa celo kot dobro stanje.
Na merilnem mestu Ljubljanica – Črna vas je koncentracija kroma v sedimentu v letu 2018 presegala imisijsko opozorilno vrednost, v letu 2019 pa je bila izmerjena koncentracija kroma na istem merilnem mestu nižja od imisijske opozorilne vrednosti. Tudi preseganja kroma v sedimentu v letu 2018 na merilnem mestu Ljubljanica – Črna vas NLZOH ne pripisuje posledicam požara, kajti v sedimentu Tojnice in Ljubljanice pred lokacijo vzorčnega mesta Ljubljanica Črna vas ni bilo ugotovljeno prekoračenje mejne vrednosti.
Poročilo Zavoda za ribištvo Slovenije (december 2019), ki spremlja naravno obnovitev potoka Tojnica na podlagi monitoringa ekološkega stanja (vzorčenje in analiza biološkega elementa kakovosti – ribe), ugotavlja, da vsi trije kazalniki: vrstna sestava, naseljenost in starostna struktura kažejo boljše stanje kot v letu 2018. Zgodovinski podatki o pojavljanju posameznih vrst rib v potoku Tojnica se dobro ujemajo z rezultati tekočega vzorčenja. Ribje vrste, ki se nahajajo v Tojnici, pa kažejo stanje že dokaj blizu naravnemu. Nekatere vrste rib so v združbi dokaj dobro zastopane, kot na primer klen, navadni globoček, babica, pisanka, prisotnost navadne nežice pa je tudi že enaka kot pred nesrečo.
Monitoring potoka Tojnica je pokazal, da je potok še vedno obremenjen z onesnaževali, ki vanj pritekajo gorvodno od podjetja Kemis in sicer predvsem zaradi neurejene kanalizacije, kmetijstva, pa tudi zaradi posledic preteklih in sedanjih dejavnosti, ki so povzročile tudi pomor rib v Tojnici gorvodno od Kemis-a v aprilu 2018.
V Kemisu odpanih voda ne odvajamo ne v kanalizacijo in ne v potok Tojnico. V potok Tojnico odvajamo neposredno le padavinske vode iz strešnih površin, padavinske vode iz parkirišč in manipulativnih površin pa preko oljnega lovilca. Odpadne sanitarne vode ter regeneracijske vode iz priprave napajalne vode v kotlovnici so iz Kemisa speljane v javno kanalizacijo in na Čistilno napravo Vrhnika.
Vsa poročila o monitoringih so v podjetju Kemis na vpogled zainteresiranim občanom.
IZLOV RIB ŠČUKA NEŽICA
