Ustavitev dejavnosti Kemisa mora odpreti vprašanja odgovornosti vseh, ki so vplivali na to odločitev
Kemis je kot povzročitelj požara sprejel svojo odgovornost
Kemis je družba, ki se ukvarja z zbiranjem, predelavo, odstranjevanjem, prevozom ter posredovanjem in trženjem različnih vrst odpadkov. S svojo dejavnostjo zmanjšuje vplive odpadkov iz proizvodnje, storitev in gospodinjstev na okolje. Od leta 2009 deluje v novem objektu na lokaciji Vrhnika. Lokacija je v bližini zaprte deponije industrijskih in komunalnih odpadkov ter primorske avtoceste. Na tem območju, ki je po prostorski ureditvi namenjeno komunalni dejavnosti, so med drugim še čistilna naprava za odpadne vode, komunalno podjetje Vrhnika in Center za ravnanje za odpadke Saubermacher. Kemis torej deluje na območju, ki je z okoljskega vidika že degradirano in ne meji na območje Nature 2000 kot so zatrjevali nasprotniki Kemisa.
Kemis je imel pred požarom vsa potrebna dovoljenja in je deloval v skladu z zakonodajo ter standardi vodenja (ISO 9001, ISO 14001, OHSAS 18001, vpisan je bil tudi v shemo EMAS. Maja 2017 se je kljub temu zgodil požar. Vzrokov za požar forenziki in kriminalisti niso ugotovili. Dejstvo pa je, da vzrok požara ni bil v nespoštovanju zakonodaje ali malomarnem ravnanju Kemisa.
V skladu z rezultati izvedenih meritev in opravljenih analizah požar ni povzročil okoljske škode, razen v potoku Tojnica. Prav tako ni imel zaznanega vpliva na zdravje gasilcev, delavcev Kemis-a in drugih, ki so se s požarom in njegovimi posledicami neposredno soočali. Zato ne sodi med ekološke katastrofe takšnih razsežnosti kot so in še vedno prikazujejo civilne iniciative in posamezniki na Vrhniki vključno z vodstvom Občine Vrhnika.
Kemis je takoj po požaru prevzel odgovornost in pristopil h kompletni sanaciji s ciljem, da se požarišče in objekt čim prej sanira in prepreči možno širjenje posledic požara. Da je bila ta odločitev odgovornih lastnikov in vodstva Kemis-a pravilna, dokazujejo primerjave stanja po požaru v Kemisu s tistimi, kjer požarišča niso bila sanirana. Kemis je celotno sanacijo financiral sam iz sredstev zavarovanja ter lastnih stedstev, kar ni pravilo v primerih požarov v Sloveniji.
Takojšnja sanacija in ukrepi za izboljšanje požarne varnosti
Celovita sanacija posledic požara je bila obsežna in je ni bilo mogoče zaključiti v kratkem času . Prvi del sanacije je Kemis zaključil aprila 2018. Januarja 2019 pa je, glede na to, da inšpektorji med izvajanjem sanacije niso zaznali kršitev zakonodaje, pričel ponovno z obratovanjem v skladu z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem.
Kemis je v sanacijo vložil 6,5 mio EUR, od tega 5,5 mio EUR zavarovalnine ter 1 mio EUR lastnih sredstev. Lastna sredstva je Kemis uporabil za nadgradnjo požarne varnosti. Kemis je namreč že pred sanacijo prve faze objekta naročili revizijo vseh dokumentov, ki obravnavajo požarno varnost. V sklopu teh pregledov je skupaj z zunanjima strokovnjakoma dr. Alešem Jugom in mag. Alešem Glavnikom zastavili protipožarne ukrepe za celotno lokacijo, ki so bili vključeni v izvedbo gradbenih, strojnih in elektro projektov. V sodelovanju s Civilno zaščito in Prostovoljnimi gasilskimi društvi je Kemis dopolnili Načrt zaščite in reševanja. Celotna površina skladišča in obdelave odpadkov je v skladu s primeri dobrih praks iz tujine pokrita z javljalniki požara ter avtomatsko napravo za gašenje požarov, področje manj nevarnih odpadkov pa je s požarno odpornimi stenami predeljeno v več manjših požarnih sektorjev. Konstrukcija objekta je zaščitena z ognje odpornimi oblogami, za avtomatsko gasilno napravo je vgrajen nov zalogovnik vode za gašenje. Kot gasilo je predvidena težka pena, kar bo zmanjšalo količino požarnih voda, vse nadzorne kamere pa imajo oddaljeno spominsko enoto. 24-urna prisotnost varnostnikov je zagotovljena že od požara naprej.
Kemis skrbno spremlja okolje tudi po požaru
Kemis po požaru redno spremlja onesnaženost Tojnice, kjer se ugotavlja, da je onesnaženost Tojnice že daljše obdobje pod mejnimi vrednostmi. Rezultate mesečnih analiz voda Kemis redno pošilja na Agencijo RS za okolje. Kemis je do sedaj izpolnil vse zahteve iz dopolnilne odločbe glede sanacije Tojnice (dodatne analize zemljine na mestu iztoka onesnažene požarne vode v Tojnico, kemijski in ekološki monitoring vode Tojnice in Ljubljanice, sanacija brežine na lokaciji odstranitve onesnaženega sedimenta iz struge, plačilo kompenzacijske sanacije.) Kemis bo na osnovi sicer odpravljene dopolnilne odločbe nadaljeval monitoring potoka Tojnice in Ljubljanice.
Vloga Kemisa v slovenskem sistemu ravnanja z odpadki
V Sloveniji letno nastane okoli 130.000 ton nevarnih odpadkov. Pred požarom jih je Kemis kot največje podjetje na področju ravnanja z nevarnimi odpadki prevzel ali organiziral obdelavo 25 do 30 odstotkov na trgu razpoložljive količine. Po požaru sta se količina in delež sicer zmanjšala, a je Kemis še vedno poskrbel za približno 15 do 20 odstotkov nevarnih odpadkov. Letos je Kemis po zaključku sanacije postopoma povečeval delež prevzetih odpadkov. Slovenija je majhna država in nikoli ne bo 100 -odstotno samozadostna na področju predelave in odstranitve nevarnih odpadkov. Pomembno pa je, da Slovenija uporabi lastne razpoložljive kapacitete ter poskrbi , da imajo proizvodna, storitvena in komunalna podjetja možnost oddaje nevarnih odpadkov. Za zagotavljanje zanesljivosti pa je potrebno vsaj nekaj podjetij za ravnanje z odpadki, ki imajo ustrezna skladišča, opremo za obdelavo, laboratorije in usposobljene kadre. Le več takih podjetij lahko zagotavlja zanesljivo prevzemanje nevarnih odpadkov v primeru, da se zgodi izpad enega izmed njih (na žalost se nesreče dogajajo). Delež Kemisa pri ravnanju z nevarnimi odpadki torej vsekakor ni zanemarljiv do te mere, da bi si lahko država privoščila, da poruši temeljne pogoje za nadzirano in varno ravnanje z nevarnimi odpadki. Te je namreč nedvomno dolžna zagotavljati: gre tako za pravno kot politično dolžnost in odgovornost.
Neskladne in nerazumne odločitve IRSOP
Kemis je 7.8. 2019 prejel odločbo, v kateri Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, Gradbena inšpekcija opredeljuje določena gradbena dela, ki so bila izvedena v sklopu sanacije objekta po požaru, kot nelegalno gradnjo. Odločba je naložila Kemisu, da mora do 30.6. 2020 odstraniti nelegalno zgrajene dele objekta in takoj prenehati z opravljanjem dejavnosti na zemljišču, kjer se nahajajo nelegalno zgrajeni objekti. Odločbo je Kemis spoštoval in je takoj prenehal s prevzemanjem nevarnih odpadkov.
Celoten postopek sanacije in gradnje objektov v okviru sanacije je potekal pod nadzorom inšpekcijskih služb Ministrstva za okolje in prostor. Inšpekcijske službe v okvirih nadzora niso odkrile kršitev zakonodaje, zato je nadvse nenavadno, da lahko isti organ skoraj dve leti po začetku sanacije sprejme in odloča diametralno nasprotno rezultatom svojega preteklega nadzora.
»Leta 2017 so se odpadki kopičili. Če bi bila možnost, da jih odpeljejo, letos januarja, ko smo spet prišli na trg, takratnih odpadkov ne bi bilo. Ne bi bilo zalog. Bile pa so, a tega noče nihče povedati. Ker bi imel težave z inšpekcijskimi službami. Prekršek je, če je nekdo skladiščil odpadke od leta 2017 do 2019. Odpadki, ki so ostali leta 2017, so še zdaj na zalogi pri povzročiteljih, vendar tega ne bo priznal nihče, ker je to prekršek.« Boštjan Šimec, direktor Kemisa»Saniran objekt Kemis je po mojem vedenju iz požarnega vidika najbolj varen objekt za ravnanje z odpadki v Sloveniji. Vzor na področju izvedenih požarnovarnostnih ukrepov predstavlja tudi v mednarodnem merilu. Vključene ima tako pasivne ukrepe kot so konstrukcija objekta, požarne stene kot tudi aktivne ukrepe (avtomatsko gašenje z lastno zalogo vode) požarnega varstva.« dr. Aleš Jug
Onemogočanje poslovanja Kemisu grožnja za celotno družbo Ob sklepu, vročenem podjetju Kemis 22. avgusta, da se zavrže njihov predlog (začasnega) nadaljevanja z delovanjem do konca postopka odločanja o črni gradnji, je večji del gospodarstva zelo ogorčen. S tem Slovenija izgublja pomemben del infrastrukture za varno, zanesljivo in strokovno predpripravo nevarnih odpadkov za odstranitev. Infrastruktura odpadkov pa je nenazadnje enako pomembna kot na primer oskrba s pitno vodo in elektriko. Na GZS smo prepričani, da delovanje vrhniškega podjetja ne bi smelo biti zaustavljeno, dokler niso zaključeni vsi upravni postopki, saj s saniranimi objekti in nadstandardnimi požarnimi rešitvami okolje ni ogroženo. Nasprotno, nedelovanje podjetja ima izrazito negativen vpliv na gospodarstvo in celotno družbo. Izjava Gospodarske zbornice Slovenije
