Po trdnem prepričanju Kemisa, odločba gradbenega inšpektorja ni skladna z zakonodajo ter izpostavlja podjetnike, industrijo, gospodinjstva, okolje in Kemis dodatnim tveganjem. Gradnja je neprestano potekala pod nadzorom IRSOP, ki je več kot 2 leti zapisniško ugotavljal, da gre za nujno gradnjo.
Kemis je včeraj prevzel odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP), s katero je to odločilo, da je objekt A nelegalna gradnja in zahtevajo njegovo rušenje, objekt C – bazen za požarno vodo pa naj bi Kemis odstranil do 15. aprila.
Ker nam ni vseeno za varovanje okolja in varnost prebivalstva, bo Kemis navkljub nezakoniti odločbi nadaljeval s poslovanjem, saj bi s prenehanjem delovanja Kemisa, Slovenija ostala brez pomembnega objekta za ravnanje z nevarnimi odpadki. Povečala bi se tako požarna kot okoljska tveganja. Slovenska gospodinjstva, gospodarstvo in javna podjetja ne morejo računati na to, da bodo za tiste nevarne odpadke, ki jih prevzema Kemis, poskrbela druga podjetja. Vodstvo Kemisa je trdno prepričano, da je varovanje okolja, zagotavljanje varnosti objekta in nenazadnje zagotavljanje varnosti svojih poslovnih partnerjev pomembnejše od spoštovanja nezakonite odločbe.
Kemis je od leta 2017 dalje v postopku sanacije izvajal nujno gradnjo pod nadzorom IRSOP. V času od maja 2017 do 7. avgusta 2019, ko je bila izdana odločba o zaustavitvi gradnje, je gradbena inšpekcija obiskala Kemis šestkrat. V dveh letih ni ugotovila kršitve gradbene zakonodaje in ni izdala odločbe, ki bi zahtevala ustavitev nujne gradnje. V zadnjih dneh smo priča očitkom, da je Kemis v vseh teh letih po požaru samovoljno in brez gradbenega dovoljenja izvajal sanacijo ter se postavljal nad zakone in predpise gradbene zakonodaje. Takšni očitki so popolnoma neutemeljeni in izrazito pristranski ter zavajajoči, saj je celoten postopek sanacije in izgradnje objektov A, B in C spremljala gradbena inšpekcija, ki, ponavljamo, od začetka postopka nujne gradnje do avgusta 2019 ni zaznala kršitev gradbene zakonodaje. Ker nas je IRSOP vse do izdaje odločbe avgusta 2018 podpirala v naših odločitvah, smo tudi zaradi tega v obnovo Kemisa in za nadgradnjo požarne varnosti namenili več kot 7 milijonov EUR.
Objekt A je ključen za delovanje Kemisa, ker v njem poteka sprejem, skladiščenje in obdelava odpadkov. Zaradi tega bi neuporaba oziroma rušenje objekta A hkrati pomenila tudi prenehanje delovanja Kemisa. Po tehtnem premisleku se je vodstvo Kemisa odločilo, da ne bomo ustavili sprejema odpadkov, saj je Kemis odgovoren in pomemben člen v verigi ravnanja z nevarnimi odpadki v Sloveniji. Če Kemis ustavi svoje delovanje, Slovenija nima zadovoljivih alternativnih rešitev za ravnanje z določenimi nevarnimi odpadki. Povzročitelji nevarnih odpadkov – Kemisovi poslovni partnerji – bi morali v primeru prenehanja delovanja Kemisa določene nevarne odpadke skladiščiti za nedoločen čas na svojih dvoriščih. V preteklosti pa se je že izkazalo, da nimajo dovolj kapacitet za daljše skladiščenje nevarnih odpadkov. Poleg tega je skladiščenje nevarnih odpadkov pri povzročiteljih po zakonodaji dovoljeno le za obdobje enega leta. Problema ravnanja z nevarnimi odpadki v primeru prenehanja delovanja Kemisa pa Slovenija nikakor ne bo rešila v enem letu. Večje zaloge nevarnih odpadkov pri poslovnih partnerjih Kemisa oziroma pri povzročiteljih nevarnih odpadkov predstavljajo večje tveganje za nastajanje požarov na njihovih lokacijah in tudi siceršnje okoljsko tveganje, posledično pa tudi omejevanje obsega tistega dela proizvodnje, ki povzroča nevarne odpadke. Podjetja morajo namreč v primeru, ko iz proizvodnje ne morejo redno in v zakonitih rokih oddajati odpadkov, ki nastanejo pri proizvodnji, le-to ustaviti.
Že dlje časa je znano, da se možnosti odstranjevanja odpadkov v tujini zapirajo oziroma se postopno zmanjšujejo. Slovenija se ne more dolgoročno zanašati na to, da bodo druge države v celoti poskrbele za nevarne odpadke, ki jih povzročijo slovenska gospodinjstva in slovenska industrija. Pričakovanja, da bo Slovenija kratkoročno našla nadomestne rešitve za odstranjevanje nevarnih odpadkov s sežigom pa so v dani situaciji nerealna. Zaradi tega mora Slovenija v prvem koraku sama poskrbeti za povečanje samozadostnosti na področju predelave in odstranjevanja nevarnih in drugih odpadkov z obstoječimi objekti, kjer tehnologija to omogoča. Zapiranje objektov za ravnanje z odpadki pa zagotovo ne vodi v smer povečevanja samozadostnosti pri ravnanju z odpadki. Kemis ima pogodbeno dogovorjene kvote oziroma termine za odstranjevanje odpadkov pri tujih partnerjih. Te kvote oziroma termini so stvar pogodbenega dogovora med Kemisom in tujimi partnerji. Nobenega zagotovila ni, da bodo v primeru nedelovanja Kemisa tuja podjetja Kemisove kvote oziroma termine podelila kakšnemu drugemu slovenskemu podjetju. Možnosti rednega odstranjevanja nevarnih odpadkov iz Slovenije se bodo tako pomembno zmanjšale, kar bo imelo učinek tako na gospodarstvo kot tudi na položnice slovenskih gospodinjstev.
Pri tem izpostavljamo, da Kemis s svojimi podizvajalci poskrbi za okoli četrtino celotne količine nevarnih odpadkov, letno poskrbi za 20.000 do 25.000 ton nevarnih odpadkov, za katere slovenska podjetja ne morejo poskrbeti z lastnimi rešitvami. To so odpadki, ki nastajajo v bolnišnicah, šolah, drugih javnih zavodih, v industriji in v slovenskih gospodinjstvih.
Obstaja realno tveganje, da se bo zaradi prenehanja delovanja Kemisa in zaradi pomanjkanja kapacitet pri ostalih prevzemnikih nevarnih odpadkov v Sloveniji povečalo tveganje za nelegalno odstranjevanje nevarnih odpadkov v naravno okolje, spuščanje odpadkov v kanalizacijo in podobno. Takšno delovanje, kot tudi prekomerno in nepravilno skladiščenje v proizvodnji in na komunalah, je Kemis zaznal po tem, ko je začel ponovno obratovati po požaru leta 2017. Glede na vedno večjo zasedenost terminov pri tujih sežigalnicah in glede na rast količin proizvedenih nevarnih odpadkov, je tveganje za nepravilno ravnaje z nevarnimi odpadki danes še toliko večje. Še posebej, ker smo v Sloveniji ponovno priča neizmernim težavam, s katerimi se soočajo komunalna podjetja (ne-prevzeta odpadna embalaža, lahka frakcija, mulji iz čistilnih naprav, itd.). Delni izpad sistema ravnanja z nevarnimi odpadki zaradi prenehanja delovanja Kemisa, bi pomenil še dodatno grožnjo zaradi kopičenja nevarnih odpadkov na izvoru.
Slovenski podjetniki in gospodinjstvo se prav tako ne morejo zanašati na to, da bo zbiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov vezano zgolj na enega od večjih slovenskih prevzemnikov, saj se lahko industrijska nesreča primeri tudi pri ostalih zbiralcih in obdelovalcih nevarnih odpadkov, kar se je v zadnjem letu že zgodilo. V primeru zaprtja Kemisa bi takšna nesreča pomenila resen zastoj pomembnega dela slovenske kemijske, farmacevtske in ostale proizvodnje, v katerih dnevno nastajajo nevarni odpadki.
V Kemisu smo ob vročitvi odločbe IRSOP skrbno pretehtali naše možnosti. Tehtali smo med spoštovanjem odločbe na eni strani in med skrbjo za varno, zdravo in čisto okolje na drugi strani ter navsezadnje tudi med obstojem podjetja in nadaljevanjem delovnih razmerij 45 zaposlenim. Kemis bi namreč ob prenehanju delovanja izgubil svoje prihodke, kar bi pomenilo tudi odpoved delovnih razmerij vsem zaposlenim. Prepričani smo, da je naša odločitev o nadaljevanju delovanja pravilna in da se bo kmalu izkazalo, da je bila ta odločitev razumno tveganje, ki smo jo kot dober gospodar morali sprejeti kot odgovor na nezakonito in očitno protidržavno odločitev gradbenega inšpektorja. Z uresničitvijo odločbe bi v Sloveniji prenehal z delovanjem najbolj varen in urejen objekt za ravnanje z nevarnimi odpadki.
Kemis d.o.o. Boštjan Šimenc direktor
