Pomembno nam je, da z lokalno skupnostjo gradimo odprto komunikacijo. Zavedamo se vrednosti hitrih in transparentnih informacij, zato smo vzpostavili spletno informacijsko točko, na kateri bodo zbrane pomembne vsebine o našem delovanju.

Najpogostejša vprašanja in odgovori o našem delovanju

Koliko nevarnih odpadkov je v Sloveniji?

Kemis poskrbi kar za četrtino vseh nevarnih odpadkov v Sloveniji, letno okoli 20–25.000 ton nevarnih odpadkov, za katera slovenska podjetja ne morejo poskrbeti z lastnimi rešitvami. To so odpadki, ki nastajajo v bolnišnicah, javnih zavodih, šolah, industriji in gospodinjstvih.

Samo v letu 2020 smo v Kemisu poskrbeli za varno odstranitev 23.948 ton odpadkov. Od tega je bilo 14.752 ton nevarnih in 9.196 ton nenevarnih odpadkov. Med nevarnimi odpadki smo poskrbeli za predelavo in odstranitev več kot 166 ton sijalk, več kot 135 ton odpadnih baterij in akumulatorjev, več kot 629 ton nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, več kot 256 ton odpadkov iz zdravstva, več kot 128 ton nevarnih kemikalij, 379 ton odpadne embalaže, več kot 2.631 ton odpadkov iz proizvodnje zdravil, več kot 5.255 ton odpadkov iz proizvodnje ter uporabe barv in lakov ter več kot 5.613 ton odpadkov iz proizvodnje umetnih materialov.

Katere odpadke zbira in predeluje Kemis?

Podjetje Kemis je registrirano za zbiranje vseh vrst odpadkov, razen eksplozivov in radioaktivnih odpadkov. Teh odpadkov ne sprejema. Odpadki, ki jih zbira, so predvsem odpadki iz avtomobilske, farmacevtske, kozmetične in kovinske industrije. Odpadki, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju in prihajajo v Kemis prek komunalnih podjetij, so odpadna jedilna in motorna olja, baterije, žarnice, embalaža od barv in lakov, razpršila, kozmetika, čistila in akumulatorji. Te odpadke občani ločeno zbirajo in jih prepustijo komunalnim podjetjem, ki te odpadke oddajo ustreznim podjetjem, kot je Kemis. Kemis poskrbi za prevzem več kot polovice zbranih nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v Sloveniji.

 Kako poteka prevzem odpadkov?

Nevarne lastnosti sprejetih odpadkov so predvsem vnetljivost, dražilnost, strupenost, rakotvornost in nevarnost za okolje, zato jih moramo odgovorno in trajno odstraniti. Od tega, katero nevarno lastnost odpadek vsebuje, so odvisni vrsta embalaže ter način prevoza, skladiščenja in obdelave odpadka pred odvozom na odstranitev. Kemis od svojih strank zahteva ključne podatke o vrsti in lastnostih odpadka ter v primeru nove vrste odpadka tudi vzorec. Posredovani podatki in rezultati analize so osnova za izdelavo ponudbe za prevzem odpadka.

Termini dovozov in količina odpadkov so s strankami vnaprej dogovorjeni. Ob dovozu v Kemisu preverimo vse zahtevane spremne dokumente. Vsak dovoz odpadkov pred prevzemom usmerimo na mostno tehtnico, ki ima tudi portalni monitor, s katerim preverimo, ali ima pošiljka povišano radioaktivnost. Sledi fizični pregled pošiljke, kjer preverimo ustreznost embalaže, označenost in ali je vsebina enaka najavljeni. Vsako embalažno enoto opremimo s sprejemno številko in opravimo vzorčenje za interni nadzor. Analize vzorcev izvajamo v lastnem laboratoriju.

Če je pošiljka skladna z dogovorjenim, jo prevzamemo in uskladiščimo na vnaprej določeno lokacijo skladišča. Lokacije se med seboj razlikujejo po stopnji zaščite in načinu skladiščenja glede na lastnosti odpadka. Tekoče odpadke, kot so topila, olja, emulzije in reakcijske vode, skladiščimo v nerjavečih skladiščnih cisternah ali pa so embalirani v ustrezni embalaži in shranjeni v namenskih boksih. Trdne odpadke skladiščimo na paletah, v namenskih boksih in v razsutem stanju v namenskih kovinskih zabojnikih.

Odpadki se hranijo na lokaciji skladišča do sprejema v določen postopek obdelave, ki ga zahteva končni predelovalec oziroma odstranjevalec odpadkov.

Del odpadkov odvažamo na odstranitev ali predelavo neposredno z lokacije povzročitelja (imetnika odpadka) do končnega predelovalca/odstranjevalca odpadka. V tem primeru mora imeti povzročitelj zadostno količino istovrstnega odpadka in zadostno skladiščno kapaciteto. Na ta način razbremenjujemo skladišče na Vrhniki in zmanjšamo vpliv prevozov na okolje.

Kako poteka predelava odpadkov?

Tako v evropski kot v slovenski strategiji ravnanja z odpadki ima predelava, ki je lahko snovna ali energetska, prednost pred odstranitvijo.

Primer snovne predelave je destilacija, kjer iz odpadnega topila ponovno pridobimo uporabno topilo, ki ga vrnemo stranki. Izločene nečistoče pa predstavljajo destilacijski ostanek, ki ga pošljemo na sežig v tujino. Nekatera odpadna topila, ki nastajajo v večjih količinah, zbiramo v skladiščnih zbiralnikih, kjer se po določenem času razslojijo. Sloj topila nato prečrpamo v avtocisterno in odpeljemo do podjetij v tujini, ki razpolagajo z zahtevnejšimi tehnologijami destilacije in čiščenj odpadnih topil.

Iz določenih skupin odpadkov v Kemisu izločimo nečistoče, jih ustrezno embaliramo in tako omogočimo varen transport in poenostavitev postopkov končne predelave odpadkov v tujini. To izvajamo predvsem z odpadnimi sijalkami in baterijami, ki jih podjetja v tujini predelajo v sekundarne surovine.

Velik del nevarnih odpadkov se energetsko predela oziroma uporabi kot gorivo ali odstrani v sežigalnicah nevarnih odpadkov v tujini.

Z velikostjo delcev in konsistenco trdnih odpadkov so v Kemisu povezani postopki drobljenja na drobilniku, vmešavanje prašnatih odpadkov na mešalniku, homogeniziranje in zgoščevanje muljastih odpadkov v bazenu … Z navedenimi postopki odpadke pripravimo v takšno stanje, ki je sprejemljivo za končnega prevzemnika odpadkov.

Velika večina nevarnih odpadkov se predeluje in odstranjuje v tujini, saj v Sloveniji nimamo veliko možnosti za lasten razvoj predelave in odstranjevanja nevarnih odpadkov.

 Kako Kemis nadzira pripeljane odpadke v objektu?

Kemis od svojih strank zahteva ključne podatke o vrsti in lastnostih odpadka ter vzorec. Posredovani podatki ter rezultati analize so osnova za izdelavo ponudbe za prevzem novega odpadka. Termini dovozov in količina odpadkov so s strankami vnaprej dogovorjeni. Ob dovozu v Kemis preverimo vse zahtevane spremne dokumente. Vsak dovoz odpadkov pred prevzemom usmerimo na mostno tehtnico, ki ima tudi portalni monitor, s katerim preverimo, ali ima pošiljka povišano radioaktivnost. Sledi fizični pregled pošiljke, kjer preverimo ustreznost embalaže, označenost in ali je vsebina enaka najavljeni. Vsako embalažno enoto opremimo s sprejemno številko in opravimo vzorčenje za interni nadzor. Analize vzorcev izvajamo v lastnem laboratoriju. Če je pošiljka skladna z dogovorjenim, jo prevzamemo in uskladiščimo na vnaprej določeno lokacijo skladišča. Lokacije se med seboj razlikujejo po stopnji zaščite in načinu skladiščenja glede na lastnosti odpadka. Tekoče odpadke, kot so topila, olja, emulzije in reakcijske vode, skladiščimo v nerjavečih skladiščnih cisternah ali pa so embalirani v ustrezni embalaži in shranjeni v namenskih boksih. Trdne odpadke skladiščimo na paletah v namenskih boksih in v razsutem stanju v namenskih kovinskih zabojnikih. Odpadki ostanejo na lokaciji skladišča do sprejema v določen postopek obdelave, ki ga zahteva končni predelovalec oziroma odstranjevalec odpadkov. Del odpadkov odvažamo na odstranitev ali predelavo neposredno z lokacije povzročitelja (imetnika odpadka) do končnega predelovalca/odstranjevalca odpadka. V tem primeru mora imeti povzročitelj zadostno količino istovrstnega odpadka in zadostno skladiščno kapaciteto. Na ta način razbremenjujemo skladišče na Vrhniki in zmanjšamo vpliv prevozov na okolje.

Kako Kemis izvaja nadzor odpadkov?

V podjetjih, ki se ukvarjajo z odpadki, še posebej pa to velja za ravnanje z nevarnimi odpadki, je laboratorij ključno mesto, kjer se izvaja nadzor odpadkov.

Kemis večino prevzetih odpadkov pripravi za sežig in mora zato slediti zahtevam sežigalnic in izvajati vhoden in izhoden nadzor. Ko odpadki prispejo v Kemis, je z njihovim vhodnim nadzorom laboratorij podpora tudi predelavi odpadkov. Ta nadzor je pomemben, da lahko Kemis odpadke ustrezno in varno skladišči ter pripravi za posamičen odvoz. Priprava odpadkov za odvoz mora ustrezati fizikalnim in kemijskim zahtevam posameznega odstranjevalca oziroma sežigalnice. V sklopu izhodnega nadzora laboratorij preverja sestavo odpadkov, ki mora ustrezati vstopnim pogojem posameznega prevzemnika odpadkov.

Pri odpadkih, namenjenih za sežig, so najpomembnejši parametri, ki jih merimo v laboratoriju, energijska (kalorična) vrednost, kislost oz. bazičnost (pH), prevodnost, plamenišče, vsebnosti halogenov (fluor, klor, brom, jod), žvepla, vode, kovin in sedimenta.

Kemis je lahko zanesljiv partner velikim končnim predelovalcem in odstranjevalcem odpadkov le z znanjem, ustrezno opremo in nenehnim nadgrajevanjem svojih storitev, tudi laboratorijskih. Primerljivost rezultatov Kemisovega laboratorija z laboratoriji velikih odstranjevalcev odpadkov kaže na to, da je Kemisov laboratorij zanesljiv in zaupanja vreden.

Kemis je po požaru vzpostavil nov laboratorij, nadgrajen tudi z vidika varnosti in zdravja pri delu. Z investiranjem v laboratorijsko opremo v višini nad 300.000 evrov je Kemis pridobil enega najbolj sodobnih in varnih laboratorijev za operativne analize odpadkov v regiji.

 Kako prevažate odpadke v tujino?

Odvoz nevarnih odpadkov v tujino je močno regulirana dejavnost, saj evropska zakonodaja natančno predpisuje postopke pridobivanja dovoljenj za čezmejno premeščanje, poleg tega pa je vsak odvoz nevarnih odpadkov treba najaviti pristojnim organom držav, kamor odpadki potujejo (izstopna, tranzitne in vstopna država).

Nevarni odpadki se praviloma prevažajo po zakonodaji o prevozu nevarnih snovi –predpisih ADR. Za tak prevoz morajo prevozna sredstva izpolnjevati posebne pogoje glede opreme in označenosti, vozniki pa morajo imeti posebne izpite ADR za prevoz nevarnih snovi. Poleg oznak nevarnosti odpadka, ki se prevaža, morajo biti vozila označena tudi z oznako, da prevažajo odpadke. Odpadki morajo biti za prevoz primerno pripravljeni, tako da se lahko varno pripeljejo na lokacijo končne obdelave, ki je lahko od Vrhnike oddaljena tudi več kot 1000 km.

Za vsako čezmejno premeščanje nevarnih odpadkov je treba pridobiti posebno dovoljenje, za katerega sta v evropski zakonodaji navedena tako postopek pridobivanja kot tudi zahtevana izhodiščna dokumentacija.

Za vsako dovoljenje je potrebna obsežna ocena odpadka z rezultati analiz ter opisom izvora in lastnosti odpadka, navedeni so prevozniki z ustreznimi vozili in zavarovanji, natančen opis poti z mejnimi prehodi, garancija, ki pokriva stroške vrnitve in alternativne obdelave v primeru, da končna obdelava pri končnem prevzemniku v dovoljenju na predvideni lokaciji ni mogoča.

Za vsak posamezen odvoz odpadka v tujino je treba najprej uskladiti termin s končnim obdelovalcem v tujini ter nato najmanj tri delovne dni pred odvozom napovedati datum odvoza nevarnih odpadkov pristojnim organom države, kjer je odpadek nastal (Slovenija), tranzitnih držav (praviloma Avstrija, pa tudi Italija) in držav, kjer je prevzemnik odpadkov (poleg Avstrije še Nemčija, Hrvaška, Francija, Belgija …). Vsak odvoz v tujino spremlja poleg dokumentacije, ki jo zahteva prevoz ADR, tudi transportni obrazec, kjer so vpisani podatki o vrsti odpadka, količini, datumu in lokaciji naklada, datumu in lokaciji razklada ter datumu in lokaciji končne obdelave. Končni obdelovalec mora po zaključeni obdelavi potrdilo o zaključeni obdelavi posredovati pošiljatelju.

Slovenija ima na področju ravnanja z odpadki šibko točko, ker je v preteklosti premalo pozornosti posvečala razvoju lastnih rešitev ravnanja z odpadki – tako imenovani samozadostnosti na področju ravnanja z odpadki. Določenim skupinam je v preteklem obdobju uspelo preusmeriti pozornost s projekti, kot je npr. ZERO WASTE, od aktualnih problemov – kam z odpadki. Veliko občanov se danes zaveda, da je zelo pomembno zmanjševanje količine odpadkov na izvoru ter ponovna uporaba določenih odpadkov, vendar je nesporno dejstvo, da bomo morali poskrbeti tudi za končno predelavo ali odstranitev preostalega dela odpadkov, ki ga ni mogoče koristno uporabiti ali odstraniti v Sloveniji.

Kaj storiti, če zaznate neprijeten vonj?

Če je zaznan neprijeten vonj in menite, da je izvor podjetje Kemis, naprošamo, da se to takoj javi na dežurno številko 051 343 113. V Kemisu želimo vsako zadevo preveriti takoj ter tako ugotoviti možen izvor in vzrok neprijetnega vonja.

Zakaj je Kemis nujen za državo in gospodarstvo?

Kemis poskrbi za kar četrtino vseh nevarnih odpadkov v Sloveniji, letno okoli 20–25.000 ton nevarnih odpadkov, za katera slovenska podjetja ne morejo poskrbeti z lastnimi rešitvami. To so odpadki, ki nastajajo v bolnišnicah, javnih zavodih, šolah, industriji in gospodinjstvih.

V letu 2020 smo v Kemisu poskrbeli za varno odstranitev 23.948 ton odpadkov. Od tega je bilo 14.752 ton nevarnih in 9.196 ton nenevarnih odpadkov. Med nevarnimi odpadki smo poskrbeli za predelavo in odstranitev več kot 166 ton sijalk, več kot 135 ton odpadnih baterij in akumulatorjev, več kot 629 ton nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, več kot 256 ton odpadkov iz zdravstva, več kot 128 ton nevarnih kemikalij, 379 ton odpadne embalaže, več kot 2.631 ton odpadkov iz proizvodnje zdravil, več kot 5.255 ton odpadkov iz proizvodnje ter uporabe barv in lakov ter več kot 5.613 ton odpadkov iz proizvodnje umetnih materialov.

Kako Kemis vodi evidenco odpadkov?

Pred prevzemom odpadka ustvarimo evidenčni list v sistemu IS-Odpadki, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor vzpostavilo za zbiranje podatkov in sledenje pošiljkam odpadkov po Sloveniji. Po pregledu in sprejemu odpadkov v skladišče se evidenčne liste podpiše in s tem zaključi. Tudi vsaka oddaja odpadka iz Kemisa v nadaljnjo obdelavo v Sloveniji je zabeležena v istem sistemu.

Dnevno v podjetju beležimo vse sprejeme in oddaje odpadkov (tudi v tujino) še v svojem informacijskem sistemu.

Ali Kemis po požaru 2017 posluje?

Po požaru 2017 smo se v Kemisu skrbno lotili sanacije objekta, v obnovo katerega smo vložili 6,5 milijona evrov lastnih sredstev, od tega milijon evrov za nadstandardno požarno varnost. Po odločitvi Ministrstva za okolje in prostor lahko Kemis v delu objekta A, ki ga požar ni prizadel, nemoteno posluje. Kemis tako nadaljuje izvajanje svoje dejavnosti, to je varnega in odgovornega odstranjevanja določenih vrst nevarnih odpadkov – nevarnih odpadkov iz gospodinjstev (odpadna motorna in jedilna olja, odpadna embalaža, kozmetika, razpršila, ostanki barv, jupoli …), odpadnih sijalk, odpadnih baterij in tekočih odpadkov.

Ali je Kemis s sanacijo razširil svoje poslovanje?

Kemis s sanacijo ni razširil svojega poslovanja. V času sanacije smo oddali vlogo za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, v kateri smo zahtevali izbris ene naprave in postopka obdelave odpadkov ter izbris rezervoarja za gorivo D-2, ki ga po sanaciji nimamo več.

V sklopu sanacije smo prenovili tudi poslovne procese v podjetju z namenom čim manjših zalog odpadkov v skladišču, kar bistveno prispeva k varnosti obrata.

Kako je Kemis nadgradil požarno varnost?

Kemis je med najvarnejšimi in najbolje opremljenimi objekti za ravnanje z odpadki ne le v Sloveniji, temveč v širšem prostoru. Varnostna in tehnološka oprema, ki jo je Kemis v postopku sanacije namestil na območju podjetja, namreč presega vse predpisane standarde in normative ter spada v sam svetovni vrh. V prenovo smo vložili 6,5 milijona evrov lastnih sredstev, od tega več kot milijon evrov v nadgradnjo požarne varnosti.

Za dodatno požarno varnost tako skrbimo z različnimi nadgradnjami:

  • so dodatne požarne stene,
  • celotna konstrukcija je zaščitena z ognjevarno oblogo,
  • na celotnem območju je nameščen avtomatski gasilni sistem na težko peno,
  • na območju skladišča tekočih odpadkov in kemikalij ter destilacije je nameščen dodaten avtomatski gasilni sistem na BONPET,
  • celotno območje je razdeljeno v več manjših požarnih sektorjev,
  • ob zaključku delovnega časa se pregleda lokacijo z ročno termokamero, ki zazna povišanje temperature tudi znotraj zabojnikov,
  • na lokaciji je 24 ur/dan 7 dni/teden prisoten varnostnik, ki zunaj delovnega časa podjetja opravlja redne obhode po območju vsako uro,
  • celotno območje skladišča je nadzorovano z videonadzornim sistemom. Posnetki se snemajo simultano na dva snemalnika, ki sta na različnih lokacijah,
  • podatki o poslovanju podjetja (skupaj s stanjem odpadkov v skladišču) so shranjeni na oddaljenih strežnikih.

Je požar pustil posledice na potoku Tojnica?

Požar v Kemisu na potoku Tojnica ni pustil posledic.

V Kemisu smo kljub odpravi odločbe v aprilu 2018 o sanaciji potoka Tojnice po požaru izvedli vse dejavnosti v zvezi s sanacijo ter naročili izvajanje monitoringa potoka Tojnice in Ljubljanice v letih 2018, 2019 in 2020. Monitoring so vsa leta izvajali strokovnjaki iz Biotehniške fakultete (BF), Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS).

Glavna naloga monitoringov je bilo ugotavljanje uspešnosti sanacije, in sicer tako, da se je primerjala onesnaženost vode in sedimenta ter prisotnost rastlinskih in živalskih vrst (alge, rastline, raki, ribe …) pred mestom onesnaženja pri Kemisu (gorvodno od Kemisa) in mestom, ki je dolvodno od Kemisa in je bilo po požaru onesnaženo. Primerjava rezultatov monitoringa je pokazala, da je onesnaženost vode in sedimenta ter prisotnost rastlinskih in živalskih vrst na lokacijah pod Kemisom približno enaka kot gorvodno od Kemisa. To dokazuje, da je bil postopek sanacije potoka Tojnica pravilno izbran ter strokovno izveden.

Dejstvo pa je, da je Tojnica onesnažena, ampak v celotnem toku. Do Kemisa pride že onesnažena. Torej vzrok onesnažene Tojnice ni Kemis.

Zakaj še vedno prihaja do požarov?

V Kemisu se zavedamo, da do požarov lahko pride. Naša naloga, dolžnost in odgovornost je, da v primeru pojava ognja le-tega zaznamo že v začetni fazi in ga tudi v začetni fazi pogasimo.

Oba požara, ki sta se dogodila v letu 2020, dokazujeta, da sistem varstva pred požarom deluje, saj sta bila oba pogašena v manj kot eni minuti po pojavu. To je zagotovo kazalnik, da naša nadstandardna požarna varnost, ki je po letu 2017 močno izboljšana, deluje.

Ob tem bi poudarili, da je največkrat vzrok za požar ravno neustrezna oddaja odpadkov – predvsem iz gospodinjstev, kjer so odpadki med seboj pomešani in v neustreznih embalažnih enotah, ki niso označene. Veliko težavo na svetovni ravni predstavljajo odpadne baterije, ki lahko povzročijo stik in tako pomešane s preostalimi odpadki povzročijo vžig.

Sporočila za občane

Izjava za javnost

10. 7. 2025

Družba Kemis podaja izjavo za javnost v zvezi z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (opr. št. X Ips 40/2024 z dne 18. 6. 2025), s katero je bila razveljavljena prvostopenjska sodba in odpravljena odločba Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Gre za odločbo iz leta 2021, s katero je ARSO spremenil okoljevarstveno dovoljenje (OVD), […]

Več >>
20241107_172036

Vaja gašenja v podjetju Kemis

14. 11. 2024

V četrtek 7.11.2024 smo v sodelovanju z Gasilsko zvezo Vrhnika in njihovimi društvi (PGD Sinja Gorica, PGD Stara Vrhnika, PGD Vrhnika in PGD Verd izvedli vajo gašenja v podjetju Kemis. Ob 16-ti uri je bila izvedena evakuacija zaposlenih, sledil je prihod ekip z gasilskimi vozili, ki so se odzvale klicu na pomoč. Simulacija požara je […]

Več >>
slika-ob-obvestilu-na-spletni-strani

7.11.2024 bo v Kemisu potekala gasilska vaja

22. 10. 2024

Obveščamo vas, da bomo v podjetju dne 7.11.2024 predvideno ob 16-ti uri izvedli gasilsko vajo s PGD Sinja Gorica, PGD Verd, PGD Vrhnika in PGD Stara Vrhnika. V tem času bo v okolici Kemisa prisotnih več gasilskih vozil, ki bodo za prihod na lokacijo uporabila tudi svetlobne in zvočne signale. V izogib povzročanja strahu vas […]

Več >>

Sporočilo za javnost 2. del

12. 9. 2024

Glede na včerajšnji dogodek sporočamo, da je zaposleni po celoviti zdravniški obravnavi, v popoldanskih urah, odšel domov. Počuti se dobro. Danes se je vrnil na delo. Pri delu je uporabljal zaščitno masko in ostalo predpisano zaščitno opremo.

Več >>

Arhiv sporočil za občane

Kemis d.o.o.