NEZAKONITA IN PROTIUSTAVNA ODLOČITEV INŠPEKTORATA RS ZA OKOLJE IN PROSTOR, S KATERO LE-TA NI ZAČASNO ZADRŽAL SVOJE PREDHODNE ODLOČITVE V ZVEZI S PREPOVEDJO OPRAVLJANJA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI, PREDSTAVLJA TVEGANJE ZA GOSPODARSTVO, ZA DRUŽBO KEMIS IN NJENE ZAPOSLENE TER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI
Inšpektorat RS za okolje in prostor (‘IRSOP’) je zavrgel predlog Kemis, da se začasno odloži izpolnitev obveznosti, ki so bile naložene z odločbo gradbene inšpektorice (vsaj v delu, v katerem je Kemis prepovedano opravljanje gospodarske dejavnosti v domnevno nelegalnih objektih).
Odločitev IRSOP je po trdnem prepričanju Kemis protizakonita in protiustavna. V posledici te odločitve Kemis še naprej ne sme opravljati dejavnosti v domnevno nelegalnih objektih. Z današnjo odločitvijo torej IRSOP ohranja stanje, ki je očitno škodljivo za slovensko gospodarstvo in okolje. Današnja odločitev IRSOP prav tako ne odpravlja tveganja, da bo Kemis nastala velika premoženjska škoda. Ta bo neposredna posledica ravnanja gradbene inšpektorice, ki je več kot dve leti zapisniško ugotavljala, da sanacija objektov Kemis predstavlja nujno gradnjo, torej takšno, za katero ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj, nato pa čez noč in po izvedbi večmilijonske investicije spremenila svoje stališče.
Kemis je v prvem polletju od približno 1000 poslovnih partnerjev, pri katerih nastajajo nevarni odpadki, prevzel približno 13.000 ton takšnih odpadkov. Nihče, vpleten v proces od izvora do odstranitve nevarnih odpadkov ne ve in ne more povedati, kdo bo prevzel te odpadke.
Natančnih podatkov o tem, koliko ton nevarnih odpadkov mesečno nastane v Sloveniji, nimamo. Okvirno je mogoče oceniti, da slovensko gospodarsko in slovenska gospodinjstva letno proizvedejo približno 130.000,00 ton nevarnih odpadkov. Kemis je pred požarom imel 1600 poslovnih partnerjev in je prevzemal ter poskrbel za odstranitev 34.000 ton odpadkov letno. Tedensko je izvozil v odstranitev in predelavo okoli 600 ton odpadkov. Tudi po požaru je Kemis postopoma prevzemal, skladiščil, obdelal in transportiral približno enako količino odpadkov.
Delež Kemisa pri ravnanju z nevarnimi odpadki torej vsekakor ni zanemarljiv do te mere, da bi si lahko država privoščila, da poruši temeljne pogoje za nadzirano in varno ravnanje z nevarnimi odpadki. Te je namreč nedvomno dolžna zagotavljati: gre tako za pravno kot politično dolžnost in odgovornost.
Ministrstvo za okolje in prostor je domnevno izračunalo, da je v Sloveniji brez Kemisa rešen problem ravnanja z nevarnimi odpadki za nekaj mesecev. To ne drži in brez dvoma takšen problem ni rešen ter se bodo odpadki nevarno in v nasprotju s predpisi kopičili tam, kjer se sicer ne bi smeli, tako, kot so se po požaru leta 2017. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki površno preveri javno dostopne podatke v zvezi z obdelavo odpadkov.
Prav tako ne drži, da bo začasno problem nevarnih odpadkov mogoče reševati z edinim še obstoječim večjim prevzemnikom – neposrednim konkurentom Kemis. Ta niti ob delovanju Kemis ni mogel prevzeti vseh nevarnih odpadkov, za katera je dobil povpraševanja. Ta računica države prav gotovo tudi ne koristi zagotavljanju zdravega konkurenčnega okolja. Pa tudi sicer celotno gospodarstvo izpostavlja velikemu tveganju: če se, iz kakršnegakoli razloga pač že, ustavi poslovanje edinega prevzemnika, bo slovensko gospodarstvo zastalo.
Kemis se je zoper današnjo odločitev IRSOP pritožil, pri čemer apelira, da bodo odločevalci sprejeli razumne odločitve, torej takšne, ki ne bodo ogrozile in obremenile slovenskega gospodarstva, okolja in navsezadnje tudi Kemis ter pri njem zaposlenih oseb.
KEMIS d.o.o.
