Ne glede na to, da se požar v Kemisu 15.5. 2017 uvršča v vseh medijih med dogodke leta 2017, je treba izpostaviti naslednji dve pomembni dejstvi: po vseh meritvah in analizah požar ni povzročil obsežnejše okoljske škode razen v potoku Tojnica. Prav tako ni imel zaznanega vpliva na zdravje okoliških prebivalcev, niti na gasilce in druge, ki so se s požarom in njegovimi posledicami neposredno soočali. Zato ne sodi med ekološke katastrofe takšnih razsežnosti kot so in še vedno prikazujejo mediji in civilne iniciative ter posamezniki na Vrhniki. Požar v Kemisu je povzročil veliko poslovno škodo Kemisu in posledično tudi slovenski industriji ter komunalnim podjetjem, ki nenadoma niso imeli več (in še vedno nimajo) pomembnega izvajalca storitev predelave in odstranjevanja nevarnih odpadkov.
Onesnaženje Tojnice in njena sanacija
Ob gašenju požara so delavci Kemisa in gasilci ugotovili, da so požarne vode iztekle v Tojnico. Nemudoma so blokirali iztok iz kanalizacije ter postavili pregrade in plavajoče pivnike, s čimer so omejili širjenje onesnaženja. Kot ugotavlja končno poročilo policijske preiskave je do izlitja prišlo zaradi velike količine porabljene vode ob gašenju požara. Delavci Kemisa so skupaj z delavci VGP Drava ter Hidrotehnika takoj naslednji dan po požaru začeli s čiščenjem površine potoka. Površina Tojnice je bila 20.5. v grobem očiščena. Po podatkih končnega poročila Medresorske delovne skupine za Kemis je bilo v tem času odstranjenih več kot 70 m3 oljne gošče pomešane z vodo, čiščenje pa je tudi preprečilo nadaljnje širjenje onesnaževanja v Ljubljanico. Prve analize potoka, ki jih je dne 16.5.2017 opravil ARSO, so pokazale na močno onesnaženje vode na dveh od štirih lokacij vzorčenja – pri obratu Kemisa in na naslovu Pot na Tojnice 39. Druge opravljene analize ARSA dne 22.5.2017 pa so pokazale, da so se koncentracije onesnaževal na teh dveh lokacijah občutno zmanjšale. Kemis je v skladu s predvideno sanacijo potoka ARSU dne 7.7.2017 oddal sanacijski načrt, za katerega je 26.7.2017 s strani ARSA prejel delno odločbo. Med 9. in 11.8.2017 je Kemis izvedel prvo fazo sanacije potoka Tojnica. Iz struge je bilo odstranjenih 85 m3 mulja in 10 m3 trdih odpadkov. Že v tej fazi je bil odstranjen tudi onesnažen mulj iz obdobja, ko Kemisa na Vrhniki še ni bilo. Analize, ki jih je opravil NLZOH so pokazale, da je bila prva faza sanacije učinkovita. V nadaljnje postopke je ARSO kot strokovnega izvedenca vključil prof. dr. Mihaela Tomana. Ta je 20.11.2017 na ustni obravnavi izvedenskega mnenja prvo fazo sanacije označil kot ustrezno izvedeno. Izvedenec pa je potrdil, da se v potok Tojnica še vedno iztekajo izcedne vode, ki so najverjetneje posledice obstoječe zaprte deponije odpadkov na tem območju Vrhnike. ARSO bo na podlagi izvedenskega mnenja in pripomb, ki so jih podali udeleženci v postopku (Kemis, Ribiška družina Vrhnika, civilne iniciative, občina) izdal odločbo o nadaljnjih ukrepih sanacije. Kemis je pripravljen na izvedbo nadaljnjih sanacijskih ukrepov.
Drugi vplivi na okolje
Požar v Kemisu ni imel dolgoročnih posledic na okolje in ljudi. Pristojne državne institucije so žal zamudile priložnost, da bi lahko prebivalcem pravočasno razložile posledice požara na ljudi in okolje, zato je prišlo do napačnih interpretacij analiz in širjenja dezinformacij, kar je med prebivalce Vrhnike naselilo strah in nezaupanje. Končno poročilo Medresorske skupine, ki vključuje rezultate analiz več državnih institucij je potrdilo, da požar ni imel dolgoročnega vpliva na okolje. To dejstvo je potrdil tudi koordinator medresorske skupine na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov 10.7.2017. Končno poročilo pa je tudi pokazalo, da je okolje na Vrhniki obremenjeno zaradi preteklih dejavnosti, ki so se tu izvajale pred prihodom Kemisa, kar dokazujejo predvsem tudi meritve onesnaženja zemlje, ki je na nekaterih mestih bistveno bolj onesnažena v globini kot pa na površini. Če bi bile posledice požara za okolico hujše, bi meritve morale pokazati najprej povečano onesnaženost na površju zemlje.
Obveščanje
Kemis je od vsega začetka odprto komuniciral z vsemi zainteresiranimi javnostmi in z njimi delil vse pomembne informacije. Direktor Kemisa je že dve uri po požaru stopil pred novinarje (RTV SLO in POP TV) in predal vse informacije, ki jih je v danem trenutku imel. Kemisovo odprto komuniciranje se je nadaljevalo z vzpostavitvijo posebnega zavihka (19.5.2017) na spletni strani (Aktualne informacije po požaru), v katerem Kemis še vedno objavlja vse pomembne informacije in tako skrbi za informiranost zainteresiranih javnosti. V tednu dni po požaru se je direktor odzval tudi na vabila novinarjev (24.5.2017 – Odmevi RTVSLO, 25.5.2017 – oddaja Tarča, RTVSLO) in odgovarjal na vsa aktualna vprašanja.
Od začetka požara pa vse do danes Kemis sodeluje z mediji, nobeno vprašanje, ki je prišlo na Kemisov naslov ni ostalo neodgovorjeno, kar je še eden od dokazov, da Kemis komunicira transparentno. Še pomembneje je, da so prav vse informacije Kemisa prestale test časa, kar pomeni, da niso temeljile na ugibanjih ali zavajanjih, ki bi jih bilo potrebno kasneje zanikati ali spreminjati.
23.5.2017 je Kemis na spletni strani objavil podatke o skladiščenih odpadkih na dan 31.12.2016, s katerimi je želel obvestiti zainteresirano javnost o tem, kaj vse obsega njegova dejavnost. Po rekonstrukciji podatkov dne 25.5.2017 je Kemis na spletni strani objavil tudi podatke o zalogi odpadkov v skladišču na Vrhniki na dan požara. Šele po opravljenem čiščenju pogorišča je Kemis lahko pridobil tudi podatke, kateri odpadki so dejansko zgoreli v požaru. Tabela z vsemi podatki o odpadkih je bila objavljena 21.7.2017 na spletni strani Kemisa. Zato nas čudi, da se v medijih in v izjavah posameznikov še vedno pojavljajo trditve, da še vedno ne vedo, kateri odpadki so zgoreli. Iz objavljene tabele je razvidno, da je od vseh 1.402 t odpadkov, ki so bili skladiščeni v objektu na dan požara, ogenj zajel 871 t odpadkov, od tega jih je dejansko zgorelo ali se razlilo 270 t. Kemis je v sklopu sanacije po požaru v letu 2017 v tujino poleg zalog odpadkov na sežig odpeljal nad 2000 t odpadkov, ki so bili zajeti in pripravljeni na pogorišču (to so bile onesnažene gasilne in padavinske vode, gošče iz Tojnice, zgoščeni pastozni ostanki, zdrobljena embalaža…). Po požaru smo na sežig v tujino odpeljali več kot dvakratno količino odpadkov, ki smo jih imeli na zalogi na dan pred požarom.
Zaradi zaskrbljenosti občanov in njihovih pritožbah o slabi informiranosti je Kemis 9.6.2017 vzpostavil dodaten razdelek na spletni strani z odgovori na najpogosteje zastavljena vprašanja po nesreči, 3.8.2017 je po gospodinjstvih na Vrhniki razposlal in na spletni strani objavil brošuro s ključnimi informacijami v zvezi z delovanjem Kemisa pred požarom, med njim in po njem. 13.10.2017 pa je Kemis še dopolnil odgovore na vprašanja posameznih prebivalcev Vrhnike in civilnih iniciativ. S tem je Kemis dodal svoj del k obveščanju občanov v zvezi s požarom. Direktor Kemisa je 31.5.2017 sodeloval tudi na izredni seji občinskega sveta Občine Vrhnika, kjer je zbranim svetnikom in drugim prisotnim na seji predstavil vlogo Kemisa v Sloveniji, izvajanje sanacijskih del in nadaljnje korake sanacije. Odgovorno ravnanje ob dogodku je Kemis izkazal tudi z vzpostavitvijo posebnega naslova (zahtevek@kemis.si) in telefonske številke za namen morebitnih zahtevkov oškodovancev. Do konca leta smo dobil v zvezi s požarom nekaj manj kot 50 zahtevkov. Približno tretjina je bila že rešena s poravnavo.
Poslovna škoda za Kemis in slovensko gospodarstvo
Kot je razvidno iz navedenih dejstev, se zavedamo, da je požar predstavljal nevarnost, ki pa zaradi učinkovitega posredovanja ni imela trajnejših posledic za okolje (tudi v Tojnici jih zaradi izpusta onesnaženih požarnih voda po izvedenih sanacijskih ukrepih ne bo), niti za zdravje okoliških prebivalcev. Požar je povzročil veliko poslovno škodo za Kemis in za nekatere njegove poslovne partnerje.
Ob nedelovanju Kemisa se je pojavila težava odvažanja nevarnih odpadkov iz slovenske industrije ter iz komunalnih podjetij. Že nekaj tednov po požaru so podjetja začela opozarjati, da v Sloveniji primanjkuje kapacitet za skladiščenje in ravnanje z nevarnimi odpadki. Kemis je skušal svojim poslovnim partnerjem pomagati, kolikor je bilo to le mogoče. Z aktivno pomočjo MOP je Kemis pridobil potrebna dovoljenja in zadnjih nekaj mesecev deluje kot posrednik in prevoznik odpadkov, izvaja tudi določena industrijska čiščenja. Te dejavnosti opravlja tako, da odpadke prevzame na lokaciji izvora in jih odpelje neposredno na končno odstranitev v sežigalnice. Kemis odpadkov na lokacijo na Vrhniki ne dovaža. V zadnjih mesecih Kemis dosega manj kot polovico pred požarom načrtovanega obsega prihodkov. Zaradi požara je spremenil dinamiko doseganja strateških ciljev do leta 2020, kajti realizacija v letu 2017 je bila zaradi požara za cca 40 % nižja, kot je bila v letu 2016. Vse to tudi pomeni, da del nevarnih odpadkov v Sloveniji ostaja neobdelanih in se kopičijo v nekaterih podjetjih. Ta razpršena količina (ocenjujemo jo na okoli 10.000 t) predstavlja dodatno tveganje ne le za podjetja, ampak tudi za okolje in zdravje prebivalcev Slovenije.
Kemis v skrbi za preprečitev ogrožanja okolja in potencialnih nesreč poskuša čim hitreje izvesti sanacijo poškodovanega objekta. Objekt bo saniran v okviru obstoječih gabaritov, znotraj sedanje površine objekta pa bodo realizirani dodatni protipožarni ukrepi (celoten objekt bo pokrit z avtomatsko gasilno napravo, uvedeni bodo dodatni požarni sektorji, stene med sektorji bodo zagotavljale večjo požarno odpornost…). Prvi del objekta bo po obstoječem terminskem planu realiziran v prvem četrtletju leta 2018, kar bo omogočilo delno delovanja Kemis-a kot zbiralca in predelovalca. Realizacija sanacije drugega dela objekta pa bo sledila po zaključku sanacije prvega dela.
